PRIM. DOC. DR. MATJAŽ KLEMENC

Prim. doc. dr. Matjaž Klemenc, dr. med. se je rodil 4.marca 1960 v Ljubljani, osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Novi Gorici. Leta 1978 se je vpisal na Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Med študijem je sodeloval pri dveh raziskovalnih delih:
– na Inštitutu za medicinsko fiziologijo : Spremembe srčnega ritma pri podvodnem plavanju in
– v Centru za intenzivno interno medicino: Eskardio – ekspertni sistem za uporabo antiaritmikov.
Prvo delo je bilo leta 1981 nagrajeno z univerzitetno, drugo delo pa leta 1983 s fakultetno Prešernovo nagrado za študente.
V marcu 1984 je zaključil študij na Medicinski fakulteti s povprečno oceno 9.2.
Leta 1987 se je vpisal v prvi semester magistrskega študija na Medicinski fakulteti v Ljubljani, dve leti kasneje 13. julija pa je zagovarjal magistrsko delo z naslovom Analiza dejavnikov tveganja pri hipertonikih v Braniku.
Leta 1996 je zagovarjal doktorsko tezo Aktivnost avtonomnega živčnega sistema in diastolična disfunkcija levega prekata pri mladih hipertonikih (mentor: prof. dr. Pavle Jezeršek).

Od junija do avgusta 2009 je bil kot gostujoči specialist kardiolog na dodatnem usposabljanju iz področja interventne kardiologije na Texas Heart Institute v Houstonu v ZDA.

Leta 1982 je opravljal prakso iz interne medicine v Belfast City hospital, leto kasneje pa prakso iz splošne kirurgije v Royal Victoria hospital v Belfastu.
Po opravljenem stažu in šolanju na Vojno-medicinski akademiji v Beogradu (v okviru služenja obveznega vojaškega roka) se je zaposlil kot splošni zdravnik v Zdravstvenem domu Nova Gorica – splošna ambulanta Branik.
Leta 1988 je pričel specializacijo iz interne medicine v splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici. Po opravljenem specialističnem izpitu v juniju 1992 je nadaljeval z delom na intenzivnem oddelku internistične službe.
V letu 1997 je bil prvič izvoljen v naziv asistenta iz interne medicine. Istega leta je bil imenovan za vodjo intenzivnega oddelka internistične službe. Aprila 2001 mu je bil podeljen naslov primarij, od junija 2001 do oktobra 2007 je bil predstojnik internistične službe v splošni bolnišnici dr. Franca Derganca. V tem letu (2001) je kot sourednik sodeloval pri pripravi novembrske številke Zdravniškega Vestnika – številke Goriškega zdravniškega društva.

Po doktoratu je nadaljeval z raziskavami na področju diastolične funkcije levega prekata pri različnih boleznih srca. Skupaj z raziskovalci v laboratoriju prof. dr. Nikolaja Zimica na Fakulteti za računalništvo in informatiko (FRI) so v projektu sestavili napravo in napisali programsko opremo za analizo sprememb hitrosti krvi v arterijah, kar sedaj uporabljajo pri študiju elastičnosti žil pri hipertonikih. S prof. dr. Igorjem Kranjcem sta sodelovala pri projektu uporabe tehnologije nevronskih mrež pri napovedovanju razvoja koronarne bolezni skupaj s prof. dr. Andrejem Dobnikarjem (FRI). Sodeloval je tudi z laboratorijem prof. dr. Vojka Valenčiča (Fakulteta za elektrotehniko) pri izdelavi programa za simulacijo gibanja krvi in izračun raznih hemodinamskih parametrov v levem prekatu.

Leta 2000 ga je Zdravniška zbornica Slovenije imenovala za glavnega mentorja za področje interne medicine. V zadnjih letih je bil mentor študentom 6. letnika medicine, sekundarijem in specializantom. Leta 2002 je postal član RSK (razširjenega strokovnega kolegija) internističnih strok. Leta 2005 je postal član Evropske zveze za hipertenzijo (European society of hypertension). Marca 2007 je po večletnih pripravah opravil prvi interventni poseg na koronarnih arterijah v matični bolnišnici. Do danes je bilo opravljenih že več kot 1500 posegov. Decembra 2009 je bil izvoljen v naziv docenta na katedri za interno medicino medicinske fakultete v Ljubljani.

Trenutno sodeluje pri mednarodnem projektu TRANS2CARE, raziskavi Adria – fib (epidemiologija atrijske fibrilacije), e-NOBORI (prospektivni multicentrični register za oceno varnosti in uspešnosti NOBORI stentov). Prav tako je mentor študentkama medicinske fakultete v Ljubljani pri raziskovalnem delu za študentsko Prešernovo nagrado.