Vrste urinske inkontinence

Urinsko inkontinenco delimo na več vrst, tudi glede na vzroke za njen nastanek.

Urgentna urinska inkontinenca pomeni nenadno, nehotno uhajanje urina po predhodni močni potrebi po odvajanju vode, ki jo je težko zadržati. Ta vrsta inkontinence ima različne oblike in stopnje simptomov. Povzroča lahko na primer majhno, vendar pogosto uhajanje med posameznimi uriniranji ali pa izpraznitev celotnega mehurja. Najpogosteje se pojavi pri poslušanju tekoče vode, ob delu z mrzlo vodo ali na poti do stranišča.

Pri urgentni urinski inkontinenci bodo posamezniki opazili povišano potrebo po uriniranju. To lahko vključuje tudi enkratno ali večkratno uriniranje ponoči, znano kot nikturija. V določenih primerih trening mehurja pomaga manj pogosto urinirati in preprečiti nočno uriniranje. 

Stresna urinska inkontinenca je najpogostejša vrsta inkontinence, za katero je značilno uhajanje urina ob naporu (dvigovanje bremen, kašljanje, kihanje, smeh, napenjanje …). Takrat pride namreč do povečanega pritiska v trebuhu in posledično v mehurju, zato urin uide. V takih situacijah ženske ravnajo nagonsko, prekrižajo noge in ob tem stisnejo mišice medeničnega dna, da bi tako preprečila uhajanje urina. 

Pri stresni urinski inkontinenci lahko urin uhaja tudi pri hoji po stopnicah ali hribu navzdol ali pri spolnih odnosih. Pogosteje se pojavlja pri fizičnih delavkah, mnogorodkah, ženskah s prekomerno telesno težo in tistih s slabšo kakovostjo tkiva, kar je posledica dedne zasnove.

Ta vrsta inkontinence pomeni kombinacijo stresne in urgentne inkontinence. Združuje simptome, ki so povezani z urgentnim občutkom in pritiskom (npr. zaradi kihanja in kašljanja).

Pri pretočni inkontinenci gre zauhajanje urina po kapljicah zaradi preveč polnega mehurja. Najpogostejši vzrok je zapora na odtoku seča pred mehurjem ali splošna oslabelosti mišice mehurja. Vzroki so lahko bolezni prostate, tumorji v mali medenici, stanje po ginekoloških operacijah ali po porodu, nevrogena in sistemska obolenja.

Za učinkovit nadzor nad praznjenjem mehurja sodeluje skupaj več mišic in živcev. Poškodbe ali bolezni hrbtenice, živcev ali možganov lahko vplivajo na način komunikacije med možgani in mehurjem. To je lahko vzrok, da pride do nezmožnosti nadzora mehurja, ki ga ni mogoče do konca izprazniti. Urinska inkontinenca se zato lahko pojavi skupaj z boleznimi, kot je kap, demenca, multipla skleroza ali Parkinsonova bolezen.

Ta inkontinenca nastane zaradi nezmožnosti pravočasnega obiska stranišča, na primer zaradi nepremičnosti, okoljskih ovir, slabšega kognitivnega stanja in podobno. Dejavniki, ki otežijo pravočasen obisk stranišča, so lahko zmanjšana mobilnost, slabovidnost, nerazumevanje poti do stranišča ali nezmožnost pravočasnega slačenja pred uriniranjem.

Kapljanje urina po uriniranju je neželeno uhajanje urina neposredno po uriniranju. Pri moških se to običajno pojavi, ko zapustijo stranišče, pri ženskah pa običajno ob vstajanju s straniščne školjke. Pojavi se takrat, ko po uriniranju ostane nekaj urina v uretri. Težava je bolj pogosta pri moških, vendar lahko prizadane tudi ženske s slabimi podpornimi mišicami uretre.