V primerih, ko so luknje v zobeh pregloboke in je karies že zelo napredoval ter kadar človek ne poskrbi zadostno za zobno higieno, niti zobozdravnik ne more rešiti zoba in ta odmre. Povedano natančneje, pulpa, skupek živcev in žil, ki oskrbuje zob iz notranjosti, propade. Brez te oskrbe tudi dentin nima možnosti za preživetje, tako da zobna substanca postopoma odmira.

Zob zaradi tega ne izpade, ampak lahko ostane dalj časa neopažen. Po eni strani, ker zobna sklenina ostane stabilna tudi brez oskrbe s krvjo in po drugi strani, ker ni nujno, da zob brez živca povzroči težave. Pogosti simptomi so: potemnitev zoba, krušenje zobne substance, občutljivost zoba pri ugrizu, ali pa v najslabšem primeru: bolečina in oteklina.

Vzrok za odmrtje zoba je večinoma vnetje pulpe – pulpitis. Ta nastane, ko povzročitelji prodrejo skozi globoke luknje, ki so posledica kariesa, vse do pulpe. Pulpitis lahko spremljajo močne bolečine, ali pa poteka povsem brez posebnosti. Ko vnetje doseže notranjost zoba, napade celotno pulpo, jo okuži in uniči. Po nekaj dneh močan zobobol preneha, kar pa ni znak spontane ozdravitve, temveč pomeni popolno odmrtje pulpe. V tem stadiju preide akutno vnetje v kronično.

Zato velja: pravočasno k zobozdravniku!!!

Redkeje se zgodi, da se pulpa poškoduje direktno. To se zgodi na primer pri nesrečah, ko pride do izbitja ali odloma zoba. Takšne poškodbe povzročajo močne bolečine in se jih tudi optično ne da spregledati. Odmrla pulpa predstavlja idealne pogoje za preživetje bakterij. Te pridejo iz ustne votline in neovirano preidejo v notranjost zoba. Bakterije povzročajo gnitje odmrlega tkiva, tako nastane agresivno vnetje, t. i. gangrena. Prepoznamo jo po izrazitem vonju po gnilobi. Ker se lahko povzročitelji brez ovir širijo po vsej čeljusti, je gangrena zelo nevarna. Vnetje, ki se nahaja pri vrhu korenine, prodre v bližnja tkiva in takrat nastane absces (zatečeno lice).

Šele ko zobozdravnik izvede test vitalnosti, zatrdno vemo ali je zob odmrl ali ne. Test vitalnosti poteka tako, da na vatirano palčko poškropimo tekočino, katere mrzloto mora pacient ob stiku na zobu čutiti. V enostavnih primerih pa zadostuje že pih zraka iz zračne pištole. Če pacient čuti mrzloto, je vitalnost pozitivna in to pomeni, da je zob živ. Če pa je test negativen, je potrebno zob še dodatno pregledati. Pri zobeh s kronami ali večjimi zalivkami je lahko test nerelevanten in poda napačno negativne rezultate. Nato zobozdravnik z ročajem enega od svojih pripomočkov rahlo potolče po zobu in če ob tem pacient čuti bolečino, je to dodaten dokaz odmrlosti. Vzrok za bolečino je vnetje, ki se nahaja pri vrhu korenine in v čeljustni kosti. Bolečino pa povzroča čeljust in ne zob sam. V dvomljivih situacijah šele rentgenska slika poda jasno diagnozo. Na sliki spoznamo vnetne spremembe kot okrogle tvorbe v velikosti graha.

Odmrli zob je potrebno pozdraviti, drugače sledi kronično vnetje in izguba zoba. Če je le kako mogoče, bo zobozdravnik poizkušal zob ohraniti z zdravljenjem zobne korenine, pri katerem očisti koreninski kanal in ga nato nepredušno zapolni. V nasprotnem primeru, ko zoba ni več mogoče rešiti, pa naj bo to zaradi lomljivosti, izgube stabilnosti ali dolgotrajne infekcije, ostane samo ena rešitev: puljenje (ekstrakcija). Nastalo vrzel v zobnem loku lahko zapolnimo na različne načine, npr. z mostičkom, implantatom ali snemnim nadomestkom.