Umivanje in pravilna nega dojenčkove kože nista potrebna le zaradi estetskih razlogov, pač pa zato, ker izboljšata delovanje dojenčkove kože in pomagata preprečiti bolezni, kot so okužbe ali vnetja zaradi izločkov (pod plenico, v kožnih gubah) in zunanjih dejavnikov, kot je mraz. Z nepravilno nego lahko otroku povrzočimo tudi težave. Najpogostejšo težavo zaradi pomanjkljive nege oz. higiene, vnetje kože pod plenico, je lahko prepoznati in tudi ukrepi so večinoma jasni. Tovrstnih težav je z uvedbo plenic za enkratno uporabo, ki vlago zadržijo v notranjosti, vrhnji sloj pa ostane suh, neprimerno manj kot nekoč. Najpogostejši težavi, ki ju srečujemo v praksi zaradi »preveč« nege, pa sta suha koža in vnetje ter draženje, zlasti zaradi uporabe penečih kopeli in/ali preveč mila. Poleg suhe kože se lahko pojavi tudi vnetje, znano kot »zimski ekcem«, ki se ga v praksi pogosto zmotno oceni kot alergijo ali glivično okužbo.

Kopanje je idealni način, da dojenčkovo kožo popolnoma očistimo. Kopel pri novorojenčku naj ne traja več kot 5 minut in temperatura vode naj ne presega 37 stopinj Celzija. Starejši dojenčki, ki se radi igrajo v vodi, se lahko kopajo dlje, a ne več kot 20 minut. Dojenčka lahko kopamo vsak dan, razen če ima s kožo težave oz. če zdravnik naroči drugače. Penečih kopeli za dojenčke ne smemo uporabljati, tudi če so označene kot »otroške«, saj kožo močno sušijo in dražijo. Lahko pa uporabljamo oljne kopeli. Za umivanje uporabimo majhno količino trdega ali tekočega mila, lahko ga nanesemo s pomočjo krpice. Krpico po vsaki uporabi operemo. Kožo je treba umivati nežno, da je ne poškodujemo. Z namiljeno krpico ali majhno količino šampona umijemo tudi lasišče. Pri novorojenčkih je pod vplivom materinih hormonov povečano izločanje loja v lasišču, kar lahko vodi do nastanka »temenc«. Te sproti odstranjujemo z vsakodnevnim umivanjem. Če so na kožo močno pričvrščene, jih lažje odstranimo s pomočjo olja, npr. olivnega ali mandljevega, ki ga lahko namažemo in nekaj časa pustimo na lasišču. Po miljenju je treba kožo dobro izprati. Dojenčka po kopanju skrbno in popolnoma posušimo, posebej pozorno v kožnih gubah. Pri tem kože ne drgnemo, pač pa jo nežno popivnamo.

Po kopanju vso kožo namažemo z negovalno kremo. Kljub priljubljeni praksi v Sloveniji, ki jo ponekod še vedno gojijo, čisto olje (npr. mandljevo ali druga »baby« olja) za nego kože ni najbolj primerna izbira. Olje lahko uporabimo za odstranjevanje oblog z lasišča ali bolj trdovratne umazanije, npr. ostankov blata ali krem pod plenico ali v kožnih gubah. Kožo pa negujemo tako, da jo namažemo s kremo in ne z oljem. Losjon ali »mleko« za kožo, ki vsebuje veliko vode, je za nego otroške kože prav tako manj ustrezen; morda zadošča poleti, pozimi pa je potreben pripravek z več maščobe in manj vode. Za otroke z zdravo kožo je večina krem, ki jih lahko dobimo v lekarni ali drogeriji, ustrezna, nekoliko bolj mastne naj bodo pozimi in manj mastne poleti – takrat lahko mazanje tudi izpustimo, če otrok nima suhe kože. Prava krema je tista, ki otroka ne draži, koža pa dolgo ostane mehka in voljna. Če ima otrok občutljivo kožo, to je takšno, ki na zunanje dejavnike hitro odreagira z rdečino ali celo vnetjem, svetujemo pripravke – tako kreme kot mila – brez dišav; če so težave hude ali se pogosto ponavljajo, se je treba posvetovati z zdravnikom.

V zimskem času se v dermatoloških ambulantah pojavi veliko število otrok, pri katerih se poleg suhe kože pojavijo tudi vneta, rožnata ali rdeča, drobno luščeča in nekoliko srbeča žarišča po koži obraza ali telesa. Otroci marsikdaj prihajajo s sumom na alergijo ali na glivično okužbo, zaradi katerih včasih tudi že prejemajo zdravila, ki jim ne pomagajo, ali imajo celo dieto. V veliki večini primerov gre za ti. »zimski ekcem« – vnetje zaradi suhe kože, ki ga je mogoče z ustrezno nego preprečiti.

Najpomembnejši ukrepi za zdravo kožo dojenčka v zimskem času:

• Ne uporabljajte penečih kopeli, kopel naj ne bo predolga
• Po kopanju vso kožo namažite z negovalno kremo
• Pred odhodom na mraz izpostavljene dele (obraz, rokice) namažite z zaščitno mastno kremo

Avtorica članka Vesna Tlaker Žunter, dr. med., specialistka dermatovenorologije.