16. oktober: Svetovni dan hrbteničnih bolezni in okvar
16. oktobra obeležujemo svetovni dan hrbteničnih bolezni in okvar. Po podatkih Inštituta za javno zdravje zaradi bolečin v hrbtu trpi skoraj četrtina delavcev v Evropski uniji, več kot petina pa zaradi bolečin v mišicah.
Revmatična in mišično-skeletna obolenja se odražajo v več kot 150 različnih oblikah obolenj in sindromov, ki so pogosto povezana z bolečino. Na splošno jih lahko razdelimo v bolezni sklepov, telesno prizadetost, nepravilnosti v hrbtenici in stanja, ki so posledica travme.
Težave v hrbtenici se pojavijo v vratnem, prsnem in ledvenem predelu. Najpogostejša težava je bolečina, sledijo omejitev v gibanju, mravljinci, drevenenje, zbadanje in elektriziranje v zgornjih oziroma spodnjih udih. Pogosta je tudi kombinacija bolečine v vratnem predelu z bolečino v enem ali obeh zgornjih udih ali bolečina v ledvenem predelu v kombinaciji z bolečinami v medenici, kolkih, spodnjih udih.
Težave povezane s hrbtenico predstavljajo tudi pomemben vzrok odsotnosti z delovnega okolja. Pogosteje se te težave pojavijo pri vseh sedečih poklicih, pri osebah, ki opravljajo svoj poklic v prisilnih držah ali pri tistih, ki opravljajo poklic z enoličnimi gibi med izvajanjem dela ter pri delavcih, ki opravljajo fizično naporna dela in so izpostavljeni različnim vremenskim pogojem.
Med prizadetimi zaradi bolezni hrbtenice je veliko starejših, kar je po besedah strokovnjakov pričakovano, zelo zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se veča delež mladih, ki imajo že obrabe in druge bolezni hrbtenice.
Kako si lahko pomagamo sami?
Najpomembnejše je gibanje, ki ga je v tem hitrem načinu življenja nasploh premalo. Slabe mišice je treba trenirati vztrajno in vsak dan, ob tem moramo seveda vzdrževati pravilno držo med sedenjem. Zelo pomembno je tudi ležišče, ki mora nuditi oporo in razbremenitev hrbtenici, ki je ves dan v neprimernih položajih. Pri gibanju moramo poskrbeti za različne oblike gibanja in jih povezovati v celoto. Poskrbeti je treba tudi za vsakodnevno raztezanje, kar vzame le nekaj minut. Strokovnjaki opozarjajo, da je treba vaje izvajati vsak dan, pri izvajanju vaj pa je pomembno, da razumemo gibalne sposobnosti hrbtenice. Opozarjajo tudi, da vaj za hrbtenico in medenico ne moremo in ne smemo enačiti z vsakodnevnim gibanjem. Gibanje po hiši, delo na vrtu in hoja niso enakovredni specifičnim vajam, ki krepijo točno določene skupine mišic hrbtenice, medenice in ostalih sklepov.
V želji in zagnanosti da bi z vajami izboljšali težave s hrbtenico, pogosto pride do napak. Največja in tudi najpogostejša napaka je pretiravanje z vadbo v prvih dneh, kar povzroči razbolelost mišic in večina ljudi nato preneha z vajami. Prav tako ni prav, da začetniki začnejo vadbo z najtežjimi vajami. Tudi vadba, ki traja le kratek čas, sodi med pogostejše napake. Tudi preslabo ali nepravilno izvajanje vaj sodi med napake, saj ne prinese želenih rezultatov. Težjim vajam nujno sledijo nekoliko manj naporne ali vaje z obremenitvijo drugih skupin mišic. Napornemu treningu naj sledi primerno in pravilno raztezanje. Največ težav in napak je tudi pri ogrevanju: pogosto vadba poteka brez predhodnega ogrevanja ali pa je ogrevanje neustrezno.
Kako naprej, ko vaje niso dovolj?
Napačno je prepričanje mnogih, da je strokovna pomoč zadnja možnost in da jo uporabimo šele, ko je zares hudo. Prav bi bilo, da pomoč strokovnjaka poiščemo takoj, ko se bolečina krepi, ko bolečina traja več dni zaporedoma in nam kvari kvaliteto življenja. Pomoč je treba poiskati tudi, ko nas bolečina omejuje v gibanju, ko se bolečina v kratkih intervalih ponavlja v isti regiji ali v istih delih telesa, ko se pojavijo mravljinci v eni ali obeh rokah ali nogah, ko se pojavi oteklina v ledvenem predelu, ko ena ali druga okončina oteka, če se ob bolečini v hrbtenici pojavita nemoč in klečanje v spodnjih udih, če je bolečina prisotna za spolovilom.
