Karies

Ob vsakem stomatološkem pregledu je potrebno skrbno pregledati vse zobne površine. Pri ugotavljanju kariesa se vsak zob osuši in s pomočjo sonde in ogledalca preveri hrapavost oziroma gladkost zobne površine, spremembo barve zoba, tesnost obrobne zapore obstoječih plomb ter morebitne izpadle plombe. S pomočjo digitalne radiografije izboljšamo detekcijo in diagnostiko kariesa. Na nastanek zobnega karisa vpliva način in vrsta prehranjevanja, pravilna ustna higiena, sistemsko zdravje pacienta ter genetski dejavnik.

Pri napredovalem kariesu odstranimo vso razmehčano zobno substanco, dokler ne pridemo do zdravega, trdega dentina.

Ob daljšem zastajanju plaka (lepljiv, brezbarven, z bakterijami nasičen film ostankov hrane) na površini zoba, začnejo bakterije v njem razkrajati sladkorje iz hrane in proizvajati kisline, ki raztapljajo sklenino zoba. Začetni karies se najprej kaže kot spremenjena barva sklenine, ki nato napreduje v majhno luknjico v sklenini.

Če ostane začetni karies nezdravljen, prodira v globino, kjer doseže dentin (mehkejše tkivo kot sklenina, tvori jedro zoba) ali celo zobno pulpo. Le tega imenujemo napredovali karies in velikokrat že povzroča zobobole.

Pri ugotavljanju kariesa se vsak zob osuši in s pomočjo sonde in ogledalca preveri hrapavost

Začetni karies, ki je omejen samo na sklenino, skušamo zdraviti z večkratnim zaporednim premazovanjem s fluorovimi preparati. Ta postopek je neboleč in pacientu prijazen. Pri napredovalem kariesu odstranimo vso razmehčano zobno substanco, dokler ne pridemo do zdravega, trdega dentina. Pacient je ob tem deležen lokalne anestezije, saj je vrtanje za pacienta manj prijeten postopek.

Po končanem vrtanju se kaviteta izpolno z belo (kompozitno) ali sivo (amalgamsko) plombo.