Vsak človek ima na koži vsaj nekaj manjših temnih lis ali bunčic, ki jih imenujemo “znamenja”. Običajno gre pri tem za benigne tvorbe kožnih celic, ki izdelujejo pigment – melanocitov. Če so znamenja majhna in se bistveno ne spreminjajo, gre najverjetneje zgolj za kozmetsko, nepomembno spremembo. Večja, nepravilna, novonastala, spreminjajoča se “znamenja” pa lahko pomenijo razvijajoči se melanom, maligni tumor melanocitov.

Melanom, imenovan tudi »črni kožni rak«, je najnevarnejši med vsemi kožnimi tumorji. Če ga ne prepoznamo in zdravimo dovolj zgodaj, se lahko konča s smrtjo. Pojavnost melanoma tako pri nas kot drugje po svetu strmo narašča in se približno vsakih 10 let podvoji. Register raka Republike Slovenije je leta 1985 zabeležil 91 novih bolnikov z melanomom, leta 2008 pa že 451. Zaradi melanoma je v letu 2008 umrlo 95 bolnikov.

V svoji zgodnji fazi, ki traja več mesecev, melanom v veliki večini primerov počasi raste le po površini kože in ne prodira v globlje plasti. Tak melanom – imenovan melanom in situ – je odlično, praktično 100 % ozdravljiv. Umrljivost zaradi melanoma na srečo ne narašča tako hitro kot pojavnost ravno zato, ker odkrijemo vse več tankih, ozdravljivih tumorjev. Tako je bilo leta 2008, poleg 451 primerov invazivnega melanoma, odkritih še dodatnih 146 primerov melanoma in situ. Uvedba dermoskopije, ki jo izvajajo dermatologi za pregledovanje kožnih znamenj, je pomenila velik korak naprej pri odkrivanju melanoma. Računalniško podprta dermoskopija s sistemom FotoFinder, ki zdravniku omogoča natančno sledenje praktično vsakemu znamenju posebej, je zgodnje odkrivanje melanoma pripeljala do popolnosti.