Kožne alergije – pogosta vprašanja

Kako se kažejo alergije? Katere tipe alergij poznamo in za kaj pravzaprav gre pri njih?

Alergije na koži se večinoma pokažejo kot srbeče, akutno ali kronično potekajoče vnetje. Večinoma se srečujemo s tremi vrstami kožnih alergijskih bolezni: koprivnico, atopijskim dermatitisom in kontaktnim alergijskim dermatitisom. Koprivnica je akutna alergijska reakcija, traja običajno nekaj ur do tedna ali dveh, enkrat v življenju naj bi jo izkusilo okrog 20 % ljudi. Najpogosteje jo povzročajo hrana, zdravila, virusne okužbe in piki žuželk. Spremlja jo lahko otekanje obraza ter rok in nog; v hujših primerih pa tudi dušenje in padec krvnega tlaka, kar lahko ogrozi življenje.

Atopijski dermatitis je običajno pri otrocih odraz preobčutljivosti na določena živila, npr. mleko, jajca ali pšenico, pri odraslih pa na vdihane alergene, kot so pršica v hišnem prahu, živalska dlaka, pelodi dreves, plevela in trav, ter plesni. Srbeče vnetje se pojavlja na obrazu in pregibih velikih sklepov. Pri blažjih oblikah z leti običajno spontano mine, razširjene, trdovratne oblike pa so tudi z zdravili težko obvladljive.

Kontaktni alergijski dermatitis se izrazi na koži na mestu stika z alergenom, najpogostejše so dišave (npr. v kozmetičnih pripravkih), kovine (nikelj, krom, kobalt) in konzervansi v pripravkih za nego in higieno. Gre za izjemno srbeče vnetje, ki se pokaže na tistih površinah kože, ki so bile v stiku z določenim alergenom, npr. kovinskim gumbom, elastiko ali parfumom.

Alergije na koži se večinoma pokažejo kot srbeče, akutno ali kronično potekajoče vnetje.

Kako sploh pride do alergije na koži? Kakšni so vzroki? (kakšno vlogo ima pri tem dednost, če sploh?)

Pri alergijah gre za neustrezen imunski odziv, ki je v nasprotju s splošnim prepričanjem, da gre za »slabo« imunost, pravzaprav premočan oz. usmerjen proti neustreznim »nasprotnikom«. Alergija nikoli ne pojavi po prvem izpostavljanju alergenu, saj senzibilizacija potrebuje določen čas za razvoj. Pri nekaterih posameznikih ali družinah obstaja večja nagnjenost k alergijam, poleg dednosti pa imajo velik vpliv tudi dejavniki okolja. Vsega pa o vzrokih alergij še ne vemo.

Pri alergijah gre za neustrezen imunski odziv, ki je v nasprotju s splošnim prepričanjem, da gre za »slabo« imunost, pravzaprav premočan oz. usmerjen proti neustreznim »nasprotnikom«.

Katera skupina ljudi je bolj nagnjena k alergijam: otroci, starejši, ženske, moški?

K alergijam so bolj nagnjeni mlajši ljudje, pri starejših so redkejše. Bistvene razlike med spoloma ni.

Ali obstajajo alergije, ki so prehodnega značja; recimo, da zanjo zbolijo otroci in le-ta nato v odrasli dobi izgine?

Za atopijski dermatitis je značilno, da je v otroštvu zelo pogost in ga nato otroci »prerastejo«, tako da se neha še pred vstopom v šolo ali pozneje s puberteto. Načeloma lahko na vsak alergen imunski sistem »pozabi«, če ni z njim v stiku 10 let ali več, je pa to v vsakdanjem življenju za večino alergenov razmeroma težko doseči.

Nagnjenost k alergijam je lahko družinska; verjetnost alergije pri otroku je večja, če jo ima kdo od staršev ali oba starša.

Katera koža, kateri tip kože, je bolj izpostavljena alergijam? Kako vemo, da je naša koža bolj občutljiva za alergije?

Po zunanjem videzu ali drugih lastnostih kože ne moremo zanesljivo sklepati, da je ta bolj občutljiva za alergije. Pacienti z atopijo imajo običajno spremenjeno sestavo določene beljakovine v vrhnjici, zaradi česar je njihova koža bolj prepustna za vlago. Pri njih je povečano izhlapevanje iz kože, ki je zato bolj suha in občutljiva. Občutljiva koža – pojav rdečine, neprijetnega občutka, pečenja in skelenja ob dražečih zunanjih dejavnikih, kot so mraz, veter, detergenti ali volnena oblačila – še ne pomeni, da gre za alergijo. Za alergijo je značilno srbenje, ki je lahko blago, običajno pa precej hudo in paciente redno zbuja iz spanja. Nagnjenost k alergijam je lahko družinska; verjetnost alergije pri otroku je večja, če jo ima kdo od staršev ali oba starša.

Kako zaščitimo takšno, bolj občutljivo kožo oz. kako jo negujemo in čistimo?

Občutljiva koža sama hitro pokaže, če oz. ko ji kaj ne ustreza. Pozorni moramo biti, da se odzovemo na njen »klic na pomoč« – če se pojavi rdečina, skelenje, srbež ali druge spremembe in prenehamo z izpostavljanjem dejavniku, ki povzroča težave. Če tega sami ne moremo prepoznati, nam lahko pomaga dermatolog. Velikega pomena je ustrezna nega kože. Z umivanjem in zlasti miljenjem ne smemo pretiravati, svetujemo milo tipa sindet. Svetujemo uporabo zaščitnih rokavic pri delu in gospodinjskih opravilih, kot je ročno pomivanje posode ali čiščenje ter lupljenje in rezanje sadja in zelenjave. Uporabljati je treba zaščitno oz. negovalno kremo, ki naj bo brez dišav. Pomembna je zaščita pred mrazom in daljšim močenjem. Če so težave hude, je treba poiskati zdravniško pomoč.

Z umivanjem in zlasti miljenjem ne smemo pretiravati, svetujemo milo tipa sindet

Kakšen je diagnostičen postopek in kako poteka zdravljenje kožnih alergij?

Na alergijsko bolezen kože posumimo ob značilnem videzu kožnih sprememb in značilnih simptomih, praktično vedno je prisotno srbenje. Pri potrditvi diagnoze si lahko pomagamo s preiskavami. Pri atopijskem dermatitisu in koprivnici se lahko odločimo za ugotavljanje preobčutljivosti s kožnim vbodnim testiranjem ali z določanjem prisotnosti specifičnih imunoglobulinov E v krvi. Vendar pa tudi pri klinično jasnih primerih rezultati preiskav, od katerih si pacienti veliko obetajo, marsikdaj ne pokažejo na vzrok in so lahko tudi pri hudem atopijskem dermatitisu negativni. Tudi obratno velja: pri določenem, nemajhnem številu ljudi so lahko izvidi alergoloških preiskav pozitivni, kar ne pomeni alergije, pač pa naključno senzibilizacijo. Zato izvid vedno tolmačimo skupaj s klinično sliko. Alergološko testiranje samo po sebi ni vedno potrebno (npr. pri enkratnem zagonu akutne koprivnice). Prav tako poudarjam, da je najodločilnejši del alergološke preiskave interpretacija, ki jo mora opraviti izkušen dermatolog s posebnim znanjem s tega področja. Pri sumu na kontaktni alergijski dermatitis opravimo epkutano testiranje. S posebnimi obliži na kožo hrbta nanesemo alergene, ki na koži ostanejo dva dni. Reakcijo odčitamo dvakrat, po 48 in 72 urah, tako da so za preiskavo potrebni kar trije obiski. Obstajajo še druge vrste alergoloških preiskav, za katere se odločimo redkeje.

Kakšna je preventiva? Kako lahko okrepimo zaščito kože pred zunanjimi vplivi oziroma alergeni?

Pri atopijskem dermatitisu je izogibanje vseprisotnim alergenom, kot je pelod v zraku ali hišni prah, zelo težko. Lažje se je izogibati določenim vrstam hrane ali stiku s kontaktnimi alergeni. Redna uporaba negovalne kreme tudi pripomore k izboljašnju zaščitne funkcije kože. Morebitnih živil ali prehranskih dodatkov, ki bi zanesljivo pomagala okrepiti zaščito pred alergijami, žal ni.

Redna uporaba negovalne kreme tudi pripomore k izboljašnju zaščitne funkcije kože.

Kaj lahko naredijo ljudje, ki imajo alergije, da bi kljub tej nadlogi živeli kakovostno življenje?

Čeprav kožnih alergijskih bolezni ne znamo pozdraviti, jih lahko učinkovito lajšamo. Vsak pacient potrebuje individualno svetovanje glede na svojo alergijo in izraženost kožne bolezni, pa tudi glede na svoj način življenja in potrebe. Skupaj z dermatologom lahko najdeta učinkovito rešitev, da je življenje z alergijsko boleznijo kože lažje.

Vsak pacient potrebuje individualno svetovanje glede na svojo alergijo in izraženost kožne bolezni, pa tudi glede na svoj način življenja in potrebe.