Amalgam je material, ki se uporablja v stomatologiji že več kot 150 let in je najbolj preizkušen dentalni material. Amalgam je zmes živega srebra in različnih kovin (npr: srebro, kositer, baker in drugih) in je že dolgo poznan material. Je izredno trpežen material, enostaven za uporabo in ima odlične mehanske lastnosti, saj se dobro upira žvečnim silam. Njegova negativna lastnost je njegova barva, ki je siva in neestetska. Slabost amalgama je ta, da se za razliko od novejših, belih materialov, ne lepi na zobe in je potrebno zanj ob preparaciji kavitete izdelati ustrezna retencijska mesta, ki držijo amalgam na svojem mestu. Zaradi tega smo prisiljeni odstraniti tudi zdravo zobno substanco, kar ni v skladu z načeli sodobne minimalno invazivne terapije. Material se dalj časa strjuje, zato vsaj dve uri po izdelavi plombe, ne smemo žvečiti.

Novejši kompozitni materiali so izdelani iz akrilnih smol in finih steklastih delcev, ki lahko posnemajo belo barvo zoba. Njihova največja prednost pred amalgamom je visoko estetski sijaj. Kompozitni materiali se strjujejo s pomočjo modre lučke in po izdelavi plombe lahko takoj žvečimo.

Prednosti belih plomb so:

• primerljivost barve z obstoječim zobom, zato so lahko uporabni v sprednjem in zadnjem sektorju zob,
• današnji kompoziti imajo že zelo dobre mehanske lastnosti, ki jih lahko primerjamo z amalgamom, vendar so slabše odporni na žvečne sile kot amalgam,
• pri odstranjevanju zobnega kariesa, le tega odstranimo samo toliko kolikor je potrebno, saj se material na zob lepi in ni potrebno izdelati retencijskih mest,
• boljše vidna tesnost in zabarvanost obrobne zapore plombe, zato lažje viden sekundarni karies in hitra odstranitev le tega,
• ne korodira,
• manjša prepustnost obrobne zapore, če je lepljen samo na sklenino.

Čas izdelave kompozitne zalivke je daljši in zahtevnost je večja, vendar je estetika neprimerno boljša kot pri amalgamu, zato se splača vložiti trud.